Speča deklica: srčna prodajalka zdravja in Kul mama

Speca_deklica

Včasih se mi zdi, da v tej naši družbi štejejo samo še veščine prodaje. Brez obvladovanja marketinških potez si dandanes praktično izgubljen. Ne obstajaš. Če že nič drugega, se moraš hudičevo dobro znajti, da se v hudi konkurenci prodaš delodajalcu, ali pa da prodaš sebe, če stopaš po samostojni poti. Če nisi iznajdljiv in se ne znaš lansirati na trg, in če nisi za povrhu še všečen osebnostno in vizualno (po kriterijih naše vrle družbe), je tako, kakor da dobrega izdelka ali sijočega talenta sploh nimaš. Najhuje pa je, da sploh ni več važno, kaj se prodaja in kako se prodaja, samo da se prodaja. Če je še tako trapasto, nepotrebno, slabe kakovosti ali neprofesionalno. Kar me najbolj žalosti, je, da zaradi zahtev podjetij mnogi tržniki podležejo enemu in edinemu cilju – prodaji za vsako ceno. Cilj opravičuje sredstva. Nekateri že odraščajo v prepričanju, da je doseganje prodajnih uspehov in kopičenje materialnega edini življenjski cilj. Okolje nas prav sili v to, da na eni strani ves čas nakupujemo, tudi stvari, ki jih ne potrebujemo, po drugi pa prek »trupel«, to je ne oziraje se na druge, plezamo do prodajnih ciljev. Plezati do ciljev že, vsekakor, ampak ne egoistično in brezobzirno do drugih.

Tako opažam, da se mnogi, ki si ne dovolijo, da bi jih pogoltnil kapitalizem, v tej družbi počutijo ujete in manjvredne. Na eni strani sta posameznik in njegova hrepeneča duša, ki bi rada živela in ustvarjala v miru po načelih, ki niso skladni z grabežljivim potrošništvom, in na drugi strani je sistem, ki jima tega ne dovoljuje. Vendar verjamem, da obstajajo vmesne poti, poti povezovanja in sodelovanja, ki so čiste in v skladu z evolucijo, ki je človeku ponudila ljubezen ter z njo sprejemanje in sočutje.

Torej, ali res moramo za vsako ceno siliti v ljudi, da od nas nekaj kupijo? Ali smo lahko tudi nevsiljivi in sočutni prodajalci?

Na to temo odličen razmislek ponudi avtorica knjige Speča deklica Lara Sotlar Urankar. Njeno knjigo sem, v toku bolj kot ne negativnega razmišljanja o neustavljivem potrošništvu, prebrala na en mah, saj človeka kar posrka. V knjigi nas avtorica skozi svojo izkušnjo opomni na nekaj, na kar zaradi pritiskov kapitalizma in stresa, ki temu pritiče, prepogosto pozabimo: kako tudi v prodaji najti smisel … kako kot prodajni agent osebnostno rasti, spoštovati, imeti rad in ne samo egoistično stremeti k cilju (čim večji prodaji).

Odgovor je dokaj preprost, in sicer tako, da pri svojem delu ne vidimo le sebe in dobička. Kot je zapisala Lara:

»Spremenite besedo prodajam v pomagam in rezultati bodo prišli sami od sebe.«

Vsako srečanje, katerega namen je nakup – prodaja, naj ne bo zgolj to, kajti prav vsaka tovrstna interakcija je lahko čudovita priložnost, da spoznamo novega človeka, da mu prisluhnemo in poskusimo razumeti njegove potrebe ali njegovo stisko. Naj oseba začuti, da v srcu nosimo ljubezen in razumevanje in ne egoističnega hlepenja po dobičku. Lara, ki je neverjetno srčna pri svojem delu in že vrsto let izjemno uspešna v trženju zdravil za mednarodno farmacevtsko podjetje, ve, da s takšnim odnosom rezultati prej ali slej začnejo prihajati sami od sebe. Samo verjeti moraš in vztrajati na svoji poti. In prebrati Larino knjigo, kajpak, ker v njej najdeš odlične in zelo konkretne nasvete, kako tudi v prodaji udejanjati sebe ter širiti razumevanje in spoštovanje. Kako postati dostopen neznancem (kupcem) in kako jim ponuditi prijateljsko roko, če jo potrebujejo. Pa čeprav to pomeni, da ta dan ne boš ničesar zaslužil.

»Vedeti moraš, kdaj je čas, da umolkneš in poslušaš. In vedeti moraš, kdaj je čas, da govoriš. Mogoče boš imel občutek, da danes nisi naredil nič, toda mogoče se bo zgradil odnos, ki bo trajal še mnogo let,« zapiše v Speči deklici.

Vsi smo del potrošniške družbe, ki zna biti zelo krvoločna in neizprosna do posameznikov, a prav vsak posameznik v srcu nosi tudi ljubezen. Odločitev, ali bo podlegel egoistični in samovšečni podganji dirki za denarjem ali pa bo v svoje delo vložil tudi tisti del čiste duše, ki je gola sla po dobičku ne more okužiti, je samo v njegovih rokah. Morda ne bo obogatel danes, morda nikoli, ampak, ali je to res pomembno? Pomembno je, da se potrudi po najboljših močeh in ostane človeški ne glede na preizkušnje, ki ga čakajo. Nikjer ni garancije, da mu bo na tej poti lahko, je pa to edina pot, ki ga bo vodila do notranjega miru in zadovoljstva.

Avtorica Speče deklice je čudovita ženska in mati. Ima to lepoto notranje moči, da svoje sanje uresničuje s posluhom in razumevanjem do sebe in svoje družine, celo do želja svojega delodajalca in sodelavcev. Do ciljev ne hodi čez druge, ampak skupaj z drugimi, zato je lahko vzgled vsaki ženski, ki se je znašla na kakršnem koli življenjskem razpotju. In zato je tudi tako KUL MAMA (kot se mimogrede imenuje klub mam na šoli, ki jo obiskujeta njena otroka in ga je ustanovila prav ona), srčna prodajalka zdravil in zdaj še avtorica knjige Speča deklica, ki navdihuje tavajoče, izgubljene duše.

Imela sem jo priložnost spoznati in za to sem hvaležna. Tudi sama delam v trženju in ne morem vam opisati, kolikokrat me je napadal občutek, da opravljam slabo delo, ker podjetju ne prinašam dobička za vsako ceno, ampak sem z ljudmi odkrita in jim ne vsiljujem svojega izdelka za vsako ceno. Rekli so mi, da ne znam prodajati. Ampak zdaj razumem, da pravzaprav opravljam dobro delo. Hvala ti Lara za to. Še naprej vztrajam na tem, da do ciljev, malih ali velikih, kratkoročnih ali dolgoročnih, iščem poti, ki ne bodo prizadele drugih. Če delujem v dobro drugih, čutim, da delujem tudi v dobro sebe. Če delam samo zase in za kapital, pa sem enostavno nesrečna. In tudi sama vedno bolj opažam, da odkritost, odprtost in topla beseda, pripravljenost pomagati strankam tudi po nakupu, prinašajo bolj srečne, sproščene in hvaležne obraze v moje življenje.

In seveda, tega nikakor ne smem izpustiti, Larina hči Luri je že pri osmih letih izdala prvo knjigo Jaz si upam, kaj pa ti? Neponarejena, iskriva otroška duša te deklice, katere žar zdrami še tako slabovoljnega človeka, brez zadržkov ponuja preproste modrosti, na katere smo mi odrasli, obremenjeni z nešteto težavami in stresnimi situacijami, že davno pozabili, pa bi bilo dobro, da ne bi. Pokukajte tudi v Lurijino knjigo, ne bo vam žal. Vrnila vam bo energijo za dejanja.

O tem, kako na nas deluje zahodni kapitalizem in kako se posamezniki znotraj njega dojemamo, pa med drugim razglabljam tudi v romanu Lovilka sanj. Vabljeni k prebiranju!

Več o knjigi Speča deklica: http://www.larasotlarurankar.com/o-knjigi/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja